Kreativni razred,
27. avgust
―
Preden so pohodniki krenili na balkansko vejo Pohoda za mir – Peacewalk, so v ponedeljek,
24. Avgusta ob 17 uri na Kongresnem trgu v Ljubljani, pripravili druženje ob večeru glasbe, poezije in zgodb! Več o dogodku in Pohodu za mir preberi tu: peacewalk
Odličen nagovor je na druženju za mir je prispevala Lana Zdravković*, ki ga zaradi tehtnosti objavljam v celoti:
_____________
Spoštovane, spoštovani, drage in dragi, dobrodošli v Ljubljani!
Ljubljana ima zelo konkretno zgodovinsko izkušnjo vojne, okupacije in upora. Aprila 1941 jo je okupirala fašistična Italija, po kapitulaciji Italije septembra 1943 pa nacistična Nemčija. Obkrožena je bila z bodečo žico in vojaškimi bunkerji, ki so nadzorovali prebivalce, prebivalke in pa vse, ki so v to mesto vstopali in izstopali – na to mračno obdobje danes še vedno opozarja sprehajalna Pot spominov in tovarištva, ki je trasirana v celotnem obsegu nekdanje meje okrog mesta. Ljubljana je bila osvobojena
9. maja 1945, vojna jo je zaznamovala celih 1.495 dni.Prav tukaj je leta 1941 nastala tudi Osvobodilna fronta slovenskega naroda, osrednje politično in odporniško gibanje, ki je organiziralo civilni in politični odpor, njegova partizanska vojska pa oboroženi boj proti okupatorju. Zato je v slovenskem zgodovinskem spominu antifašistični oboroženi upor neločljivo povezan s svobodo, avtonomijo in politično samoodločbo.In tukaj se začne problem, o katerem bi rada danes spregovorila.Na Mirovnem inštitutu smo seveda za mir. Mir imamo v svojem imenu, predhodniki in ustanovitelji Mirovnega inštituta pa so odgovorni za vpis ohranjanja kulture miru in mirovne usmeritve te države v današnjo ustavo. Toda če mir razumemo politično in ne samo moralno, stvari hitro postanejo bolj zapletene.Mir namreč ni preprosto nasprotje nasilja. In odsotnost vojne še ni nujno mir.Obstaja tudi mir pokopališča. Obstaja mir, ki nastane, ko je ena stran tako popolnoma poražena,
